Iskalnik

 
 
 

KORISTNE POVEZAVE

 

KAM V VRTEC?

Boo-Boo - waldorfski vrtec
s kvalitetnim pedagoškim pristopom ter
z ekološko vegansko prehrano. 

 
 
 

Povabi prijatelja

 
  1. iPROJ, svetovanje, trgovina in druge storitve, d.o.o., VitaBaby-VitaKid eko-etična trgovina, varstvu vaših osebnih podatkov posveča posebno pozornost in skrb. Podrobnejša pravila glede uporabe in obdelave vaših osebnih podatkov si lahko preberete v Pravilniku o zasebnosti.

 
 

Bo vaša koža prebavila vaša oblačila? (2. del)

Bo vaša koža prebavila vaša oblačila? (2. del)

09.01.2018

1. del lahko preberete TUKAJ.

Najpogostejše spojine, ki se morajo nanašati na izdelke, da so le ti zaradi svojih lastnosti v prednosti pred naravnimi materiali.

Estri ftalati se uporabljajo kot mehčalci nekaterih tkanin in vplivajo na reproduktivni sistem ljudi kot tudi živali, ki pridejo običajno z njimi v stik takrat, ko te izdelke operemo in s tem kemikalije spustimo v podtalnico.

Zaviralci gorenja, ki so pri določenih izdelkih v Evropi že pod kontrolo, se žal uporabljajo še vedno v mnogih izdelkih, ki na naše police prihajajo iz azijskih držav. Zaviralci gorenja motijo hormonski sistem, ki je bistvenega pomena za rast in razvoj človeka.

Nonilfenol etoksilat deluje kot motilec hormonov. V okolju ostane dolgo časa in se nabira v človeškem in živalskem tkivu. Odkrit je bil v kar 50 izmed 82 tekstilnih izdelkih.

Triklosan lahko deluje kot estrogen in stimulira rast celic raka dojke. Spodbuja odpornost proti  antibiotikom, kar lahko ovira zdravljenje bakterijskih okužb. Razpade v vrsto dioksinom, ki je izjemno nevaren toksin. Triklosan je sintetična protimikrobna spojina, ki se uporablja za uničevanje bakterij- antibakterijska ležišča, vzglavniki, odeje, spodnje perilo, mila, losjoni in drugi izdelki.

Etilen oksid je pomembna industrijska kemikalija, ki se uporablja predvsem pri proizvodnji drugih kemikalij in kemičnih izdelkov, kot so poliester, topila, detergenti, poliuretanske pene. Prav tako se uporablja kot sterilizator, za zatiranje plesni, pršic in drugih škodljivcev.

Ftalati, ki so pri določenih otroških izdelkih že prepovedani, se še vedno na veliko uporabljajo med proizvodnjo ostalih izdelkov. Perfluorirane kemikalije, ki naj bi povzročale neplodnost pri moških in ženskah se uporabljajo za izdelavo teflonske posode, oblačil, oblazinjenih izdelkov, ki so odporni na madeže in vodo.

Pesticidi in insekticidi so povezani z nižjimi ravnmi testosterona in drugih spolnih hormonov. Najdete jih v hrani, izdelkih za dom iz konvencionalnega bombaža, izdelkih z zaščito proti pršicami ...

Glikol-kloroform - uporablja se za mehčanje tkanin v času oksidacije sprošča strupen ogljikov monoksid, se dodaja naftnim derivatom med postopkom proizvodnje poliuretanskih pen. Kancerogeni nevrotoksin, ki je na seznamu nevarnih odpadkov EPA. Vdihavanje njegovih hlapov lahko povzroči izgubo zavesti, slabost, glavobol, bruhanje in/ali omotico, zaspanost. To lahko poslabša bolezni srca, ledvic ali jeter.

Industrija požira naš planet, njen edini cilj je ustvariti izdelek. Korporacij ne zanima, koliko podtalnice bodo s tem onesnažile, koliko kemikalij v tkaninah bo zastrupljalo ljudi, ki jih nosijo – niti to, kaj se bo zgodilo s temi materiali, ko bodo preživeli svoje vse krajše življenjske dobe. 

Namesto da bi iskali naravi prijazne rešitve, razvojni oddelki večine podjetij iščejo zgolj nove trženjske prijeme, s katerimi se predstavljajo trgu kot »zeleni«, ekološko ozaveščeni in zdravju varni ponudniki. Nekateri iz tega, kako lahko njihov izdelek reciklirate, delajo celo znanost. Če bi vam v resnici ponudili lan, bombaž, volno … tovrstnih napotkov sploh ne bi potrebovali. Vse naravne materiale znamo uporabiti tudi sami, in to brez posebnih reciklažnih postopkov. 

Se vam je že primerilo, da z etikete ne zmorete razbrati, iz česa je izdelano vaše oblačilo? Vsak dan nastajajo nova imena za tkanine, o katerih proizvajalci nočejo, da bi jih povezovali s sintetiko. Celo otipu ne morete več zaupati. Morda menite, da v rokah držite svilo, bombaž ali volno, toda šele takrat, ko oblačilo začnete nositi, na osnovi vonja znoja in neprijetnega pregrevanja ugotovite, da sploh ne gre za naraven material …

Eden od argumentov, zakaj menda ne gre brez sintetike, je ta, da nas je vse več. Se sploh zavedate, koliko naravnih virov bi uničili, če bi vsi želeli biti oblečeni v volno, bombaž, svilo ali konopljo, nam žugajo. Res? Če ste nasedli tej zgodbi, morate vedeti, da prav proizvodnja sintetičnih materialov zahteva od dvajset- do stokrat več energije in naravnih virov kot konoplja, lan ali bombaž. Tudi viskoza, ki nam jo prodajalke predstavljajo kot naraven rastlinski material, za svojim lepim imenom skriva zapleteno kemično obdelavo celuloze, pri kateri porabijo desetkrat več naravnih virov kot pri obdelavi lana in petdesetkrat več energije kot pri izdelavi konopljinih vlaken. Zelo podobno in iz enake surovine (lesni odpadki) izdelujejo tudi tkanino modal.

Energijsko potratno, človeku in naravi neprijazno

Sintetična vlakna so v svetu še vedno najbolj priljubljena. Ocene pravijo, da imajo sintetične tkanine približno 65-odstotni delež v svetovni proizvodnji tkanin, naravnih vlaken pa je le kakih 35 odstotkov. Večina sintetičnih vlaken (približno 70 %) je izdelanih iz poliestra, v tekstilni industriji pa jih najpogosteje uporabljajo kot polietilen tereftalata (PET). Za proizvodnjo PET naj bi vsako leto porabili približno 104 milijonov sodčkov nafte.

Poliuretanske pene, ki temeljijo na petrokemičnih izdelkih in plastičnih masah, so škodljive tudi za okolje in uporabnika. 

Potrebe po umetnih materialih naraščajo veliko hitreje kot njihovo recikliranje, zato jih proizvajajo vse več.

Čez dan so vlakna, s katerimi smo nenehno v stiku, tista, iz katerih so izdelana naša oblačila. Čez noč sta to vzmetnica in posteljno perilo. Ker ju imamo tik ob obrazu, nenehno vdihavamo njune hlape, zato je pomembno, za kakšne materiale in načine obdelave gre. 

Prodajalci iz spanja delajo »veliko znanost«, samo da bi vam čim dražje prodali navadno peno. Tako so nastali računalniški prikazi in strokovna imena za najrazličnejše plastične snovi, ki iz našega spanja naredijo osemurno inhalacijo nevarnih hlapov.

Ker je v zadnjem času veliko ljudi pozornejših na to, na kakšni vzmetnici spijo, se številni odločajo za naravna ležišča. Najbolj iskan je lateks, saj je najudobnejši med naravnimi materiali. Toda pozor: tako kot pri tkaninah je tudi pri vzmetnicah mogoče s sodobnimi tehnologijami iz petrokemičnih spojin pričarati lateks.

Plantaže, na katerih pridobivajo kavčuk za ležišča, so v Gvatemali. Pridobivanje kavčuka poteka pod nadzorom organizacij Rain Forest in FSC. Vsako drevo na dan proizvede približno 15 gramov kavčuka. Za dvojno ležišče je potrebna dnevna količina kavčuka 2500 dreves. Da lahko drevesa nemoteno rastejo naprej, lahko iz njih črpajo kavčuk samo tri mesece na leto. Tovrstni nasadi iz okolja odstranijo 143 ton ogljikovega dioksida na leto. Proizvodnja jeder poteka v nacionalnem parku v Belgiji, kjer so še pred nekaj leti (tako kot drugi proizvajalci še vedno) za potrebe industrije porabili 40 milijonov litrov pitne vode na leto. Kot prvo podjetje v Belgiji so popolnoma preoblikovali proizvodnjo, tako da zdaj poteka po sistemu zaprte zanke. Zaradi kroženja odpadne vode prek čistilnih filtrov in dodajanja manjkajoče vode, ki jo dobijo z zbiranjem deževnice, ne gre v podtalnico niti kaplja odpadne vode, za industrijske namene pa ne porabijo niti kaplje pitne vode. 

Dodelava vzmetnic iz lateksa poteka v Sloveniji. Od tkanin uporabljajo samo ekološki bombaž, pridelan po tradicionalnih ekoloških metodah. Pred obiranjem počakajo na padec temperature, ki povzroči, da listje odpade (drugi to dosežejo s kemikalijami, tako kot naši kmetje pri krompirju), zatem pa bombaž poberejo ročno. 

Tehnologija, ki ohranja stavbe in ubija ljudi?

Da ljudje umirajo v požarih zaradi opeklin, zagotovo veste. Tudi o nevarnosti ogljikovega monoksida je slišati vse več. Edino, na kar nas ne opozarjajo, je enakovreden povzročitelj smrti v požarih – vodikov cianid, ki je kar 35-krat bolj smrtonosen kot ogljikov monoksid. Že en sam vdih tega strupa v manj kot 90 sekundah povzroči smrt.

Od kod ta strup?

Tako ogljikov monoksid kot vodikov cianid se sproščata pri gorenju kemikalij, ki jih oblazinjenemu pohištvu, ležiščem, zavesam in preprogam dodajajo z namenom, da bi počasneje gorele. Ideja za to »tehnološko rešitev« se je porodila z namenom, da bi v primeru požara škoda nastajala počasneje, čas za reševanje pa bi se podaljšal, s čimer bi ohranjali tako življenja kot premoženje. Počasnejše gorenje resda prispeva k temu, da nastane manjša gmotna škoda. Težava je v tem, da te kemikalije sproščajo toliko strupov, da goreči prostor postane pravcata plinska celica. Tega izraza nisem izbrala naključno, kajti v plinskih celicah koncentracijskih taborišč so pri usmrtitvah uporabljali prav cianidov plin. Pri gorenju zaviralcev gorenja se poleg vodikovega cianida sproščajo še ogljikov monoksid, acetonitril, etilen, etan, propan, butadien, benzen, ogljikov dioksid … Po mnenju Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo v ZDA prav plini, ki se sproščajo ob gorenju izdelkov, obdelanih proti gorenju, povzročijo 30 odstotkov smrtnih žrtev. 

Resda ne morete izbirati, kako bo opremljena hotelska soba ali vaša pisarna, kjer predpisi zahtevajo tkanine, obdelane z zaviralci gorenja. Ali boste take kemikalije imeli tudi v svoji hiši, pa je odvisno samo od vas. Zaviralci so v široki uporabi za obdelavo pohištva, zaves, posteljnine, ležišč, preprog, tehničnih pripomočkov … Če bo zagorelo, utegne tudi vaša hiša postati plinska celica. 

 

Vir: Sandra Klemenc, http://www.zelenatrgovina.si/

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.